Demenca, ena izmed največjih zdravstvenih kriz 21. stoletja

Demenca, ena izmed največjih zdravstvenih kriz 21. stoletja

Včeraj, 23. 1.,  je v Mekinjskem samostanu potekalo zanimivo, predvsem pa poučno predavanje dr. Jureta Bona, specialista psihiatra z Univerzitetne psihiatrične klinike Ljubljana, ki je napolnilo bivšo jedilnico Marijinega doma do zadnjega kotička.

Uvodoma je dr. Bon poudaril, da se svetovno prebivalstvo stara, temu trendu pa sledi strmo naraščanje števila bolnikov z demenco. Statistika je kruta: po svetu živi 50 milijonov bolnikov z Alzheimerjevo demenco kot vodilno vrsto demence, napovedi pa zaskrbljujoče: do leta 2030 bo predvidoma dementnih že 82 milijonov ljudi, do leta 2050 pa kar 152 milijonov. Slovenija sledi svetovnim statistikam in tako strokovnjaki ocenjujejo število »naših« bolnikov z demenco na več kot 32.000.

Izvedeli smo, da demenca pravzaprav ni bolezen, kot večinoma mislimo in beremo, temveč je sindrom, ki najpogosteje kronično napreduje, povzročijo pa ga različne bolezni možganov, med katerimi je najpogostejša Alzheimerjeva bolezen na prvem mestu in možgansko-žilne bolezni na drugem. Glede na osnovno bolezen, iz katere se demenca razvije, tako strokovnjaki razlikujejo več vrst demence, ki smo jih na predavanju podrobno spoznali, vsem pa je skupno kronično neozdravljivo propadanje možganskih celic. Čeprav strokovnjaki že več kot 25 let neutrudno iščejo učinkovito zdravilo, so njihovi napori do danes neuspešni in tako zdravljenje poteka z ozirom na osnovno bolezen, ki je botrovala razvoju, sama demenca pa se zdravi z zdravili v smislu podpore zdravim delom možganov, s katerim skušajo v čim večji meri nadomestiti primanjkljaj v prizadetih delih, kjer so možganske celice zaradi napredka bolezni že propadle.

Posebno pozornost je dr. Bon namenil pozivu svojcem dementnih bolnikov po strpnosti, saj je skozi podrobno razlago faz napredovanja bolezni iz začetne v napredujočo in pozno pojasnil, da se spremembe v vedenju bolnika pojavijo zaradi bolezni in ne namerno ter da tudi samim bolnikom povzročajo stisko. Ob tem je navedel tudi zanimiv podatek, da svojci dementnih ljudi najbolj trpijo zaradi nege, ki je pri bolnikih v domači oskrbi resnično zahtevna in ji v povprečju namenjajo med 40 in 100 ur tedensko, zato je bolj priporočljivo vključiti bolnika v institucionalno varstvo, kjer je zanje ustrezno poskrbljeno.

Kar pa je večino slušateljev ob črnih napovedih o vedno večjem porastu bolezni med starostniki v prihodnjih letih vsaj malo potolažilo, je bil podatek, da z izjemo majhnega odstotka – nekatere oblike frontotemporalne demence (predstavljajo 7% demenc) – demenca ni dedna.

In še nasvet ob koncu predavanja: najboljša preventiva je zdrav življenjski slog, redno intelektualno udejstvovanje, predvsem pa redna telesna aktivnost – priporočen je vsaj polurni sprehod vsak dan, ki močno vplivajo na dejavnike tveganja za razvoj demence, ki ni normalen potek staranja, čeprav je tako v porastu.

Predavanje dr. Bona je poželo velik aplavz, obiskovalci pa so si bili enotni, da tovrstni dogodki enkratno dopolnjujejo poslanstvo mekinjskega samostana, zato se bomo trudili s podobnimi tematikami čim večkrat popestriti večere med samostanskimi zidovi. Veseli nas, da je dogodek pritegnil tudi ekipo Kamnik Info, ki je o predavanju poročala tudi na svojem portalu:

https://www.kamnik.info/se-me-se-spomnis/. Hvala!



X