novice

V ponedeljek, 14. oktobra, se je na gradu Tuštanj pri Moravčah začela pisati nova zgodba. Članice Društva podeželskih žena Moravče so namreč ob podpori lastnikov gradu, Petre in Petra Pirnata pripravile in prezentirale izbrane jedi iz naše preteklosti. Sestavile so 7 menijev, ki jih je povezovala uporaba domačega avtohtonega sadja. Gurmansko obarvan dogodek se je odvijal v okviru projekta Znanje preteklosti za zdravo prihodnost (več o projektu: Javni zavod za kulturo Kamnik | Znanje preteklosti za zdravo prihodnost), ki poteka od leta 2022. Z njim smo v Mekinjskem samostanu z novimi sadnimi sortami pomladili visokodebelni sadovnjak, obnovili dvorano, namenjeno izvajanju kulinaričnih delavnic ter pristopili k iskanju starih slovenskih receptov, ki vključujejo sadje. Med preko 200 zbranimi recepti iz zakladnice slovenske kulinarike so članice Društva podeželskih žena Moravče izbrale 30 jedi, s katerimi so sestavile okusne, sodobnemu okusu in videzu všečne menije. Oborožene z lonci, zelišči, sadjem so svoje specialitete lično aranžirale...

Javni zavod za kulturo Kamnik je v okviru prireditev ob Maistrovem letu, poleg 20 zaporednega Maistrovega abonmaja,  prvič pripravil festival kulturne kreativnosti Mladi Maister. Namenjen je mladim osnovnošolcem in srednješolcem, ki skozi ustvarjalni proces spoznavajo nove pristope h kreativnim rešitvam. Ekipa osnovnošolcev se tako ukvarja z razvojem projekta Kloštrski Uganjalnik, inovativnim projektom prilagoditve sobe pobega za večje število udeležencev, ki bo omogočil učiteljem in organizatorjem tematsko prilagoditev večjega števila sob pobega.     Istočasno je v okviru festivala Mladi Maister potekal tudi del novega programa ITS - Interdisciplinarni tematski sklop v okviru obveznih vsebin GSŠRM, ki že tretje leto poteka tudi v navezavi Mladinski center Kotlovnica – Javni zavod za kulturo in GSŠRM, preizkusili pa so tudi novo nastajajoči program Prepovedano nadstropje, namenjen šolskim skupinam in učiteljem, ki raziskujejo medčloveške odnose v večjih skupinah.     Festival kulturne kreativnosti je trajal od 3. do 5. oktobra, večina udeležencev je ves ta čas bivala...

Valorizacija dediščine V četrtek, 5. septembra 2024, je med 10. in 13. uro v Mekinjskem samostanu, v enoti Javnega zavoda za kulturo Kamnik, potekala že druga COMMHERITOUR delavnica z lokalnimi deležnicami na temo valorizacije kulturne dediščine. Vodila jo je Katarina Nahtigal, kustosinja iz Slovenskega etnografskega muzeja, posvečena pa je bila pregledu osnutka Poročila o valorizaciji kulturne dediščine I; gre za enega krovnih dokumentov projekta COMMHERITOUR, v katerem bodo zabeleženi tako trenutna slika in potenciali kot manki na področju valorizacije. Na delavnici so bile poleg Katarine Nahtigal, zunanje strokovnjakinje Barbare Rovere, ki pripravlja Poročilo 1 in vodje projekta Ane Schnabl prisotne tudi Tajda Jerkič (Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo FF UL), Lili Mahne (zeliščarka, Kmetija Mahne) in Sara Šifrar Krajnik (Inštitut za novejšo zgodovino). V prvem delu srečanja so udeleženke pregledale povzetek analize desetih valorizacijskih modelov, o katerih so razpravljale na prvem srečanju, in sicer o certifikaciji obrtnih izdelkov, obrtnih centrih, izobraževanju in...

Konec maja in v začetku junija sta v samostanu Mekinje potekali prvi delavnici projekta COMMHERITOUR, ki se osredotoča na podporo tradicionalnim rokodelskim obrtem in dejavnostim, utemeljenim na nesnovni kulturni dediščini – oboje razume kot sredstvi za vključevanje podeželskih in oddaljenih območij Podonavja v družbeno-gospodarsko tkivo. Popoldan 22. maja so deležniki projekta preživeli v družbi kustosinje Slovenskega etnografskega muzeja Katarine Nahtigal, s katero so razpravljali o številnih vidikih – zlasti o vrzelih – valorizacije kulturne dediščine, dopoldan 3. junija pa je bil po vodstvom Mije Bokal iz Razvojnega centra Srce Slovenije posvečen trženju rokodelskih in zeliščarskih izdelkov. Po triurni razpravi na prvi delavnici so se deležniki strinjali, da je eden ključnih problemov vrednotenja kulturne dediščine pomanjkanje izobraževanja prihodnjih generacij rokodelcev oziroma obrtnikov, kar negativno vpliva tudi na profesionalizacijo rokodelstva. Obenem so se razgovorili tudi o nezadovoljivem odnosu med tematskimi strokovnjaki (teoretiki), rokodelci in poslovnimi vodji. Na drugi delavnici so deležniki poskušali identificirati in oceniti...

Na podlagi 7. člena Pravilnika o merilih za oddajo prostorov v upravljanju JZKK v najem št. 59/2023 – PR, javni zavod za kulturo Kamnik, Polčeva pot 10, 1241 Kamnik, ki ga zastopa direktorica Irena Gajšek, objavlja   JAVNI RAZPIS ZA NAJEM IN KORIŠČENJE PROSTIH TERMINOV DVORAN V JZKK   Predmet javnega razpisa so prosti termini za najem in koriščenje dvoran za obdobje od september 2024 do 30. junij 2025:   DVORANA RAZPISANI TERMINI Mala dvorana v Domu kulture Kamnik, Fužine 10, 1241 Kamnik Od ponedeljka do nedelje: od 8. ure do 22. ure Kino klub v Domu kulture Kamnik, Fužine 10, 1241 Kamnik Od ponedeljka do nedelje: od 8. ure do 22. ure Dvorana mansarda v Mekinjskem samostanu, Polčeva pot 10, 1241 Kamnik Od ponedeljka do nedelje: od 8. ure do 22. ure Mala dvorana Marijin dom v Mekinjskem samostanu, Polčeva pot 10, 1241 Kamnik Od ponedeljka do nedelje: od 8. ure do 22. ure   ROK PRIJAVE: 30. JUNIJ 2024   Prijavo za najem in koriščenje dvoran...

Naravna in kulturna dediščina igrata ključno vlogo pri spodbujanju gospodarske rasti, ustvarjanju delovnih mest, oživljanju skupnosti ter krepitvi povezanosti med različnimi skupnostmi v Podonavju. Na tovrstne potenciale tako snovne kot nesnovne kulturne dediščine se osredotoča projekt COMMHERITOUR, ki ga sofinancirata Evropska unija iz programa Interreg Podonavje in Občina Kamnik. Nosilka projekta je madžarska občina Jászberény, projekt pa povezuje 12 partnerjev iz 8 držav podonavske regije, ob Madžarski še Češko, Hrvaško, Bosno in Hercegovino, Srbijo, Črno goro in Romunijo. Slovenijo v partnerstvu poleg Univerze v Ljubljani zastopa tudi Javni zavod za kulturo Kamnik. Skupna vrednost projekta, ki bo potekal 30 mesecev, med januarjem 2024 in junijem 2026, presega 2,1 milijona eurov. V jedru projektnih aktivnosti je podpora tradicionalnih rokodelskih obrti in dejavnosti, utemeljenih na nesnovni kulturni dediščini – COMMHERITOUR oboje razume kot ključni sredstvi za vključevanje podeželskih in oddaljenih območij Podonavja v družbeno-gospodarsko tkivo tako posameznih regij kot Evrope. V projekt vključene...

Včeraj, 10. aprila 2024, se je v samostanu Mekinje odvijalo javno vodstvo po samostanu in predstavitev nove večnamenske dvorane. Vodenje je prevzel koordinator kamniške kulture Javnega zavoda za kulturo Kamnik Goran Završnik, dogodku pa sta prisostvovali tudi podžupanja Romana Učakar in direktorica Javnega zavoda za kulturo Kamnik Irena Gajšek.     Obiskovalci so sprva ogledali novo večnamensko dvorano za izvedbo kulinaričnih in drugih delavnic v samostanu. Predstavila ga je direktorica Javnega zavoda za kulturo Kamnik Irena Gajšek in med drugim poudarila, da so prostor obnovili in opremili v okviru projekta LAS Znanje preteklosti za zdravo prihodnost, in sicer s sodobno kuharsko opremo, namenjeno kuharskim in kulinaričnim dogodkom. Udeleženci delavnic se bodo lahko seznanili s starimi sortami sadja, pridobili osnovne veščine gojenja dreves, denimo cepljenja, in se podali na razburljivo pot tradicionalne kulinarike, povezane s pridelanimi sadnimi sortami. Da ta pot ne bi potonila v pozabo, bo ob koncu projekta javnosti na voljo zloženka, v kateri bodo zbrani tradicionalni »sadni« recepti. Zbiranje receptov se...

Projekt Znanje preteklosti za zdravo prihodnost Marca 2023 je Javni zavod za kulturo Kamnik (JZKK) pri Lokalni akcijski skupini (LAS) Srce Slovenije uspešno kandidiral za pridobitev projekta Znanje preteklosti za zdravo prihodnost, ki ga  sofinancirata Evropska unija iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja in Republika Slovenija v okviru Programa razvoja podeželja RS 2014–2020. Osrednji namen projekta, pri katerem JZKK sodeluje z Občino Kamnik, Sadjarsko-vrtnarskim društvom Tunjice in Društvom podeželskih žena Moravče, je ohranitev in pomladitev travniškega visokodebelnega sadovnjaka ob samostanu Mekinje, ki je poleg sadovnjaka v Tunjicah edini strokovno vzdrževan tovrstni sadovnjak na območju LAS Srce Slovenije. Med številnimi cilji projekta sta ob zagotovitvi trajnostnega in sonaravnega razvoja samostana kot spomenika lokalnega pomena ter izboljšanja krajinske urejenosti lokalnega okolja tudi spodbujanje okoljske ozaveščenosti in povečanje lokalne samooskrbe s hrano. Ker so visokodebelni sadovnjaki pomemben življenjski prostor številnih rastlinskih in živalskih vrst, bo imela ureditev sadovnjaka hkrati velik vpliv na ohranjanje...

Razvojni center Srca Slovenije že od leta 2016 nagrajuje kvalitetne rokodelske in prehranske izdelke z območja Srce Slovenije z znakom kakovosti. Oznaka  srček kakovosti  na izdelkih predstavlja dodano vrednost in gradi trajno zaupanje potrošnika v izdelke, ki se ponašajo z znakom kakovosti ter kupcu  olajša odločitev za nakup, saj zagotavlja, da je izdelek, ki ga iščejo, kakovosten. Na ocenjevanju, ki je potekalo 13. oktobra 2023, so bili na preizkušnji tudi izdelki blagovne znamke Doroteja in sicer zeliščna sol, kopalna sol, mazila, čaji ter napoji. Vsi prijavljeni izdelki so uspešno prestali ocenjevanje strokovne komisije.   Strokovna komisija, ki so jo sestavljali mag. Marlena Skvarča, prof. dr. Janez Bogataj in g. Franc Jezeršek, je potrdila vse izdelke znamke Doroteja in jim podelila pravico do uporabe Kolektivne blagovne znamke SRCE SLOVENIJE. Zelo smo ponosni za prepoznavnost in potrditev kakovosti izdelkov blagovne znamke Doroteja. Verjamemo, da bo dodatno priznanje – poleg zadovoljnih uporabnikov -  vzpodbudilo nove stranke k nakupu izdelkov Doroteja...

Z veseljem vas obveščamo, da je s septembrom zaživela nova spletna trgovina z lokalnimi izdelki blagovne znamke Doroteja, na katero lahko dostopate preko naslednjih linkov: https://samostanmekinje.si/trgovina/ https://doroteja.si V samostanu Mekinje smo v lanskem letu odprli največji zeliščni vrt daleč naokoli. V njem je več kot 150 vrst različnih zelišč, od enoletnih do trajnic. Zanj skrbi priznana poznavalka zelišč Sabina Grošelj.   Tradicija zeliščarstva v Mekinjah sega v čas, ko so tu živele in delovale klarise, plemkinje, ki so svoje življenje posvetile kontemplaciji. Znotraj samostanskih zidov so prebivale v molitvi, velik del pa posvetile tudi izobraževanju, med katerim ni umanjkalo niti učenje o zdravilnih rastlinah, njihovemu gojenju in uporabi za lajšanje zdravstvenih težav. Najbolj vidna poznavalka zelišč med klarisami je bila Doroteja Sidonija Gallenberg, ki je bila med leti 1706 in 1728 opatinja v Mekinjskem samostanu, ob njeni smrti pa jo kronisti poimenovali »zavetje bolnih«. V njej smo našli navdih in po njej poimenovali blagovno...

X