novice

Naravna in kulturna dediščina igrata ključno vlogo pri spodbujanju gospodarske rasti, ustvarjanju delovnih mest, oživljanju skupnosti ter krepitvi povezanosti med različnimi skupnostmi v Podonavju. Na tovrstne potenciale tako snovne kot nesnovne kulturne dediščine se osredotoča projekt COMMHERITOUR, ki ga sofinancirata Evropska unija iz programa Interreg Podonavje in Občina Kamnik. Nosilka projekta je madžarska občina Jászberény, projekt pa povezuje 12 partnerjev iz 8 držav podonavske regije, ob Madžarski še Češko, Hrvaško, Bosno in Hercegovino, Srbijo, Črno goro in Romunijo. Slovenijo v partnerstvu poleg Univerze v Ljubljani zastopa tudi Javni zavod za kulturo Kamnik. Skupna vrednost projekta, ki bo potekal 30 mesecev, med januarjem 2024 in junijem 2026, presega 2,1 milijona eurov. V jedru projektnih aktivnosti je podpora tradicionalnih rokodelskih obrti in dejavnosti, utemeljenih na nesnovni kulturni dediščini – COMMHERITOUR oboje razume kot ključni sredstvi za vključevanje podeželskih in oddaljenih območij Podonavja v družbeno-gospodarsko tkivo tako posameznih regij kot Evrope. V projekt vključene...

Včeraj, 10. aprila 2024, se je v samostanu Mekinje odvijalo javno vodstvo po samostanu in predstavitev nove večnamenske dvorane. Vodenje je prevzel koordinator kamniške kulture Javnega zavoda za kulturo Kamnik Goran Završnik, dogodku pa sta prisostvovali tudi podžupanja Romana Učakar in direktorica Javnega zavoda za kulturo Kamnik Irena Gajšek.     Obiskovalci so sprva ogledali novo večnamensko dvorano za izvedbo kulinaričnih in drugih delavnic v samostanu. Predstavila ga je direktorica Javnega zavoda za kulturo Kamnik Irena Gajšek in med drugim poudarila, da so prostor obnovili in opremili v okviru projekta LAS Znanje preteklosti za zdravo prihodnost, in sicer s sodobno kuharsko opremo, namenjeno kuharskim in kulinaričnim dogodkom. Udeleženci delavnic se bodo lahko seznanili s starimi sortami sadja, pridobili osnovne veščine gojenja dreves, denimo cepljenja, in se podali na razburljivo pot tradicionalne kulinarike, povezane s pridelanimi sadnimi sortami. Da ta pot ne bi potonila v pozabo, bo ob koncu projekta javnosti na voljo zloženka, v kateri bodo zbrani tradicionalni »sadni« recepti. Zbiranje receptov se...

Projekt Znanje preteklosti za zdravo prihodnost Marca 2023 je Javni zavod za kulturo Kamnik (JZKK) pri Lokalni akcijski skupini (LAS) Srce Slovenije uspešno kandidiral za pridobitev projekta Znanje preteklosti za zdravo prihodnost, ki ga  sofinancirata Evropska unija iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja in Republika Slovenija v okviru Programa razvoja podeželja RS 2014–2020. Osrednji namen projekta, pri katerem JZKK sodeluje z Občino Kamnik, Sadjarsko-vrtnarskim društvom Tunjice in Društvom podeželskih žena Moravče, je ohranitev in pomladitev travniškega visokodebelnega sadovnjaka ob samostanu Mekinje, ki je poleg sadovnjaka v Tunjicah edini strokovno vzdrževan tovrstni sadovnjak na območju LAS Srce Slovenije. Med številnimi cilji projekta sta ob zagotovitvi trajnostnega in sonaravnega razvoja samostana kot spomenika lokalnega pomena ter izboljšanja krajinske urejenosti lokalnega okolja tudi spodbujanje okoljske ozaveščenosti in povečanje lokalne samooskrbe s hrano. Ker so visokodebelni sadovnjaki pomemben življenjski prostor številnih rastlinskih in živalskih vrst, bo imela ureditev sadovnjaka hkrati velik vpliv na ohranjanje...

Razvojni center Srca Slovenije že od leta 2016 nagrajuje kvalitetne rokodelske in prehranske izdelke z območja Srce Slovenije z znakom kakovosti. Oznaka  srček kakovosti  na izdelkih predstavlja dodano vrednost in gradi trajno zaupanje potrošnika v izdelke, ki se ponašajo z znakom kakovosti ter kupcu  olajša odločitev za nakup, saj zagotavlja, da je izdelek, ki ga iščejo, kakovosten. Na ocenjevanju, ki je potekalo 13. oktobra 2023, so bili na preizkušnji tudi izdelki blagovne znamke Doroteja in sicer zeliščna sol, kopalna sol, mazila, čaji ter napoji. Vsi prijavljeni izdelki so uspešno prestali ocenjevanje strokovne komisije.   Strokovna komisija, ki so jo sestavljali mag. Marlena Skvarča, prof. dr. Janez Bogataj in g. Franc Jezeršek, je potrdila vse izdelke znamke Doroteja in jim podelila pravico do uporabe Kolektivne blagovne znamke SRCE SLOVENIJE. Zelo smo ponosni za prepoznavnost in potrditev kakovosti izdelkov blagovne znamke Doroteja. Verjamemo, da bo dodatno priznanje – poleg zadovoljnih uporabnikov -  vzpodbudilo nove stranke k nakupu izdelkov Doroteja...

Z veseljem vas obveščamo, da je s septembrom zaživela nova spletna trgovina z lokalnimi izdelki blagovne znamke Doroteja, na katero lahko dostopate preko naslednjih linkov: https://samostanmekinje.si/trgovina/ https://doroteja.si V samostanu Mekinje smo v lanskem letu odprli največji zeliščni vrt daleč naokoli. V njem je več kot 150 vrst različnih zelišč, od enoletnih do trajnic. Zanj skrbi priznana poznavalka zelišč Sabina Grošelj.   Tradicija zeliščarstva v Mekinjah sega v čas, ko so tu živele in delovale klarise, plemkinje, ki so svoje življenje posvetile kontemplaciji. Znotraj samostanskih zidov so prebivale v molitvi, velik del pa posvetile tudi izobraževanju, med katerim ni umanjkalo niti učenje o zdravilnih rastlinah, njihovemu gojenju in uporabi za lajšanje zdravstvenih težav. Najbolj vidna poznavalka zelišč med klarisami je bila Doroteja Sidonija Gallenberg, ki je bila med leti 1706 in 1728 opatinja v Mekinjskem samostanu, ob njeni smrti pa jo kronisti poimenovali »zavetje bolnih«. V njej smo našli navdih in po njej poimenovali blagovno...

V petek, 2.septembra smo se zbrali na samostanskem vrtu, da simbolično opravimo trgatev namiznega grozdja, ki je letos obilno obrodilo, kljub mladim sadikam.             Ura je bila že 11, ko je na del vrta tik ob obzidju posijalo sonce, ki se je povzpelo čez visok samostanski zid in smrekov gozd na hribu zunaj samostanskega obzidja. Kot reflektor je obsvetilo dolgo brajdo ob kateri smo člani Sadjarsko-vrtnarskega društva Tunjice pred leti posadili pet sort namiznega grozdja. Te so: Ester, Modri muškat, Nero, Primus in Palatina. Vse so odporne na naravne vplive, vzgojene so bile v Trničarstvu Martinčič na Dolenjskem. Sicer je zgodba o namiznih sortah grozdja veliko daljša. Vse te sorte je v Slovenijo prinesel član našega društva, žal že pokojni, Tugomir Najdič. V Tacnu pod Šmarno goro je ustvaril biodinamični vinograd, ki je veljal za največjega v Evropi. V njem je zasadil več kot 350 namiznih...

V okviru projekta Samostan – mesto srečevanj, ki ga sofinancirata Evropska unija iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja in Republika Slovenija v okviru Programa razvoja podeželja RS 2014–2020, smo v Javnem zavodu za kulturo pripravili razstavo z naslovom Življenje za samostanskimi vrati. Klarise in uršulinke v Mekinjah. Slovesno smo jo v skladu z veljavnimi ukrepi odprli 22. 12. 2022.   Mekinjski samostan je imel v svoji zgodovini tri pomembna časovna obdobja: obdobje klaris (1300 – 1782), obdobje brez redovnih skupnosti (1782 – 1902/03) in obdobje uršulink (1902/03 – 2016). Ves čas je imel pomembno vlogo v kulturnem, verskem, upravnem in gospodarskem življenju kraja Mekinje in širšega lokalnega območja. Razstava širši javnosti predstavlja del te bogate zgodovine kot prepletanje skoraj 500 letnega življenja kontemplativnega reda klaris in pozneje več kot 100 letnega delovanja vzgojno-izobraževalnega reda uršulink. Različnost obeh redov je simbolično prikazana z umestitvijo razstavnih eksponatov v dve sobi, ki sta zasnovani...

Tudi letošnje leto smo 23. november, državni praznik, dan Rudolfa Maistra obeležili na drugačen način kot običajno, a vendarle nič manj s ponosom in spoštovanjem do dejanj generala Maistra in njegovih borcev. Glede na trenutno epidemiološko situacijo in navodila ter priporočila pristojnih institucij žal nismo mogli izpeljati osrednje slovesnosti na način, da bi si jo ogledala širša javnost, a smo v sodelovanju z Zavodom za kulturo Kamnik in s pomočjo video prenosa zaznamovali ta pomembni dan za Kamničanke in Kamničane, za Slovenke in Slovence. Na Trgu talcev smo pri Maistrovem spomeniku in spominskem obeležju njegovih borcev sprva položili cvetje, nato pa v samostanu Mekinje podelili spominska priznanja za zasluge pri ohranjanju spomina, sporočilnosti in veličine generala Maistra. Tam sta zbrane pozdravila gostitelj slovesnosti, župan Matej Slapar, in slavnostni govornik, načelnik Generalštaba Slovenske vojske generalmajor Robert Glavaš.    Z zavedanjem na pogumna dejanja, ki so tako zelo zaznamovala slovensko zgodovino, in z mislijo...

Za samostanskimi zidovi se je z ureditvijo in zasaditvijo zeliščnega vrta začela oblikovati blagovna znamka Doroteja, ki bo v svojem repertoarju združevala zeliščarsko in rokodelsko znanje področja LAS Srce Slovenije in vseslovenskega področja. Z njo želimo obiskovalcem predstaviti tradicionalne izdelke, bogate s starodavnim znanjem, prepletene s sodobnimi trendi. Tako bomo ob otvoritvi muzeja v jesensko-zimskem času na policah ponudili prve artikle, ki bodo nosile ime slavne mekinjske opatinje Doroteje Sidonije Gallenberg, že sedaj pa svojim gostom, ki prenočujejo v samostanu, pri zajtrku ponujamo zeliščne namaze in sokove, pridelane iz samostanskih zelišč. Ob spoznavanju zgodovine samostana Mekinje, ki se vse bolj utrjuje kot pomembni kulturni in turistični center, je med množico zanimivih osebnosti, ki so skozi stoletja prebivale v spokoju in tišini, posebno pozornost pritegnila opatinja Doroteja Sidonija Gallenberg (1664 – 1728). Ko je Doroteja že polnih  26 letih zgledno bivala v samostanu in se v vmesnem času dodatno izobraževala zlasti v...

Včeraj, 2. julija, smo partnerji projekta Samostan – mesto srečavanj s ponosom otvorili zeliščni vrt, ki smo ga urejali celo pomlad in ga zasadili s preko 200 sadikami zelišč, grmovnic, vrtnic in zelenjave. Danes se ponosno ozelenjen in cvetoč bohoti, kot se je v času, ko so zanj skrbele, ga obdelovale in negovale sestre uršulinke. Na celodnevnem dogodku, z dvema vodenima ogledoma vrta, ob 10. in 17. uri, si je zeliščni vrt, sušilnico in razstavo zdravilnih rastlin ogledalo preko 100 obiskovalcev. Ko je bila samostanska skupnost v Mekinjah leta 2015 uradno razpuščena in so redovnice odšle v druge matične samostane, je vrt na južni strani samostanskega kompleksa počasi, a vztrajno začel propadati. Nekdaj lepo urejene gredice je začel preraščati plevel, marsikatera rastlina je »podivjala« ali propadla. Z uspešno prijavo projekta Samostan – mesto srečevanj na 1. javni poziv LAS Srce Slovenije za  izbor operacij za uresničevanje ciljev Strategije razvoja  na območju...

X