20 Jan Uspešno razpisno leto 2025 v Javnem zavodu za kulturo Kamnik
Leto 2025 je bilo za Javni zavod za kulturo Kamnik zelo uspešno tudi po dobljenih in izpeljanih razpisih z različnih kulturnih področij.
Projekt za promocijo slovenskega jezika in vključevanje albansko govoreče lokalne skupnosti Kdo se boji? / Kush ka frike? je dobil podporo Ministrstva za kulturo RS. Izpeljali smo ga v sodelovanju s Knjižnico Franceta Balantiča in kamniškimi osnovnimi šolami, projekt smo predstavili tudi na Kulturnem bazarju v Ljubljani in festivalu sodobne umetnosti Speculum Arteum v Trbovljah. Projekt je potekal celotno leto 2025 in teče tudi v letu 2026.
Z dvema projektoma smo bili uspešni tudi na pozivu Ministrstva za kulturo RS za kroženje kulturnih vsebin. Prvi je potekal v sklopu našega abonmaja Glasba z okusom, pod naslovom »Novi ljudski zvoki«: obujanje ljudske glasbe, preoblikovanje njenih izrazov in združevanje z arhitekturami klasične glasbe. Glasbenik Mihael Hrustelj je poleg koncerta v Klubu Kino dom izvedel tudi t. i. dogodek za razvoj občinstva, kjer so sodelovali mladi kitaristi Glasbene Šole Kamnik. Drugi projekt je v sklopu razstave Prilagajanje kamniški publiki predstavil Nejo Zorzut in Andreja Škufco, dva rezidenta, ki imata atelje v Kreativni četrti Barutana. Dogodek za razvoj občinstva je vodil priznani poznavalec kamniške industrijske dediščine, Marko Kumer.
Projekt COMMHERITOUR: Skupnostno zasnovani modeli za trajnostno vrednotenje kulturne dediščine rokodelskih obrti za krepitev gospodarske in turistične uspešnosti oddaljenih območij Podonavske regije, poteka že od leta 2024 in je v letu 2026 v zaključni fazi, v letu 2025 pa se je v njegovem okviru odvilo veliko število dogodkov.
Pilotni projekt Dorotejina zeliščna zgodba, ki se imenuje po opatinji klarisi Doroteji Sidoniji Gallenberg je osredotočen na bogato zeliščarsko dediščino, ki jo samostan nosi skozi stoletja. Znotraj njega so partnerji v projektu razvili nove, edinstvene programe, ki prepletajo zeliščarstvo, tradicionalna znanja, tiho ustvarjalnost ter povezovanje z naravo. Del pilotnega projekta so bili okusni zeliščni zajtrki, kateri so sedaj že del bogate ponudbe samostana. Prav tako smo izvedli večdnevne zeliščne delavnice v samostanu, ki so ljudem ponudile tako znanje o zeliščarstvu, kulinariko, kozmetiko, umetnost in tudi druženje, ter sproščanje v kontemplativnem ambientu. Cilj pilota je bilo tudi razviti zeliščarsko skupnosti, ki bi se v prihodnosti lahko na različnih dogodkih zbirala v samostanu, kar nam je skozi vse te dogodke tudi uspelo, saj se kaže vse večje zanimanje za zeliščarsko dediščino in tudi sodelovanje s samostanom.
Izvaja se v okviru Programa Interreg za območje Donave in je sofinanciran s strani Evropske unije.
Drugi samostanski projekt, Dišave samostanske kuhinje, pa se odvija v okviru uresničevanje ciljev in ukrepov Strategije lokalnega razvoja za LAS Srce Slovenije in je bil potrjen na 1. javnem pozivu. Sofinancirata ga Evropska unija iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja in Republika Slovenija v okviru Programa razvoja podeželja. Partnerji projekta smo Javni zavod za kulturo Kamnik, Občina Kamnik, Gostilna Repnik, gostilna in penzion, d.o.o.
Leta 2025 smo tako zaključili prvo fazo projekta, v okviru katere je bila prenovljena jedilnica ter bili urejeni dve novi dvoposteljni sobi, namenjeni umiku v tišino in doživetju bivanjske kulture sredine preteklega stoletja.
S predstavitvijo knjižice receptov Okus preteklosti – recepti, ki zorijo z leti pa se je v marcu 2025 zaključil tudi najokusnejši projekt, poimenovan Znanje preteklosti za zdravo prihodnost, ki ga je sofinancirala Evropska unija iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja in Republika Slovenija v okviru Programa razvoja podeželja
Projekt je bil namenjen ohranitvi in pomladitvi mekinjskega travniškega visokodebelnega sadovnjaka, ki je poleg sadovnjaka v Tunjicah edini načrtno ohranjan in strokovno vzdrževan tovrstni sadovnjak na območju LAS Srce Slovenije, obnovi dvorane galerija in spremljajočim mehkim vsebinam.
Del projektnih vsebin je bil namenjen tudi spoznavanju tradicionalne kulinarike, povezane s sadjem, pridelanim v domačih sadovnjakih. S partnerjem – Društvom podeželskih žena Moravče – smo zbrali preko 200 starih receptov in naredili izbor 32 jedi, ki so bile izdane v obliki zloženke, recepti so bili predstavljeni tudi na kulinaričnih delavnicah. Članice Društva podeželskih žena Moravče so recepte preizkusile, jedi pa tudi pripravile in prezentirale za potrebe fotografiranja za že prej omenjeno knjižico receptov.
Preko omenjenih projektov tako Javni zavod za kulturo Kamnik aktivno združuje številne partnerje: od Občine Kamnik in drugih javnih zavodov pa do nevladnih organizacij in podjetnikov. S trajnostnim delovanjem vseh omenjenih projektov dokazujemo, da podpora Evropske Unije, in državnih inštitucij, predvsem Ministrstva za kulturo, lahko padejo na plodna tla in konkretno pomagajo pri razvoju lokalne kulture v najširšem pomenu.
Goran Završnik