19 Sep Novi koraki projekta Commheritour
Valorizacija dediščine
V četrtek, 5. septembra 2024, je med 10. in 13. uro v Mekinjskem samostanu, v enoti Javnega zavoda za kulturo Kamnik, potekala že druga COMMHERITOUR delavnica z lokalnimi deležnicami na temo valorizacije kulturne dediščine. Vodila jo je Katarina Nahtigal, kustosinja iz Slovenskega etnografskega muzeja, posvečena pa je bila pregledu osnutka Poročila o valorizaciji kulturne dediščine I; gre za enega krovnih dokumentov projekta COMMHERITOUR, v katerem bodo zabeleženi tako trenutna slika in potenciali kot manki na področju valorizacije.
Na delavnici so bile poleg Katarine Nahtigal, zunanje strokovnjakinje Barbare Rovere, ki pripravlja Poročilo 1 in vodje projekta Ane Schnabl prisotne tudi Tajda Jerkič (Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo FF UL), Lili Mahne (zeliščarka, Kmetija Mahne) in Sara Šifrar Krajnik (Inštitut za novejšo zgodovino).
V prvem delu srečanja so udeleženke pregledale povzetek analize desetih valorizacijskih modelov, o katerih so razpravljale na prvem srečanju, in sicer o certifikaciji obrtnih izdelkov, obrtnih centrih, izobraževanju in usposabljanju (formalnem in neformalnem), prisotnosti obrtnih dejavnosti v strategiji lokalnega/turističnega razvoja, obrteh v muzejskih zbirkah, vpisu na UNESCO-v nacionalni ali mednarodni seznam nesnovne kulturne dediščine, projektih, pobudah ali dogodkih, povezanih z lokalnimi obrtmi, financiranju ohranjanja in valorizacije obrtne dediščine, nacionalnih in lokalnih predpisih, zakonodaji in institucijah, ki podpirajo lokalne obrtnike, ter vključevanju v nacionalne in mednarodne mreže.
Med obravnavo vsakega od modelov so udeleženke delavnice obnovile osnovne značilnosti, izpostavile namen modela in vsebine za akcijski načrt. Srečanje je potrdilo ustreznost zbranih podatkov z manjšimi dopolnitvami, predvsem pa so več časa namenile pogovoru o točnosti podatkov za osrednjeslovensko regijo, ki je v fokusu Poročila o valorizaciji kulturne dediščine 1.
V zadnjem delu srečanja so udeleženke tako ponovno izpostavile glavne probleme rokodelcev Osrednjeslovenske statistične regije, ki je visoko razvita in zato pogosto izpade iz različnih razpisov, hkrati pa jo pesti tudi problem centralizacije. Ta regija združuje najbolj urbani del Slovenije ter okoliške občine, ki imajo značilnosti podeželja. Deležnice so obenem znova poudarile, da rokodelstvo ni pomembno samo za razvoj turizma, marveč tudi zdravja, duševnega zdravja, samooskrbe in trajnostnega razvoja, kulturnih in kreativnih industrij.
Delavnica na temo trženja rokodelskih izdelkov. Delavnica na temo valorizacije kulturne dediščine.
Trženje rokodelskih izdelkov
Pet dni kasneje, natančneje 10. septembra, je v Mekinjskem samostanu potekala še druga COMMHERITOUR delavnica z lokalnimi deležniki na temo trženja rokodelskih izdelkov. Namen delavnice, ki jo je vodila Mija Bokal iz Razvojnega centra Srca Slovenije, je bil preveriti osnutek Poročila o valorizaciji kulturne dediščine II; ta se posveča stanju, priložnostih in mankih na področju trženja rokodelskih izdelkov.
Delavnice so se udeležile različne strokovnjakinje s področja zeliščarstva, turizma in kulturne dediščine, med njimi samostanska zeliščarka Sabina Grošelj, zeliščarka in kmetovalka Lili Mahne, zeliščarka Tina Mele, predstavnica Zavoda za turizem in šport Kamnik Nina Irt ter zunanja sodelavka in avtorica krovnih projektnih Poročil o valorizaciji kulturne dediščine Barbara Rovere.
V prvem delu delavnice so udeleženke preverile, ali osnutek Poročila, ki ga je pripravila Barbara Rovere, pravilno zrcali ugotovitve prve delavnice, kjer so razpravljale o možnostih trženja kamniških dediščinskih izdelkov. Poseben poudarek je bil namenjen produktom, kot so blagovna znamka Doroteja Mekinjskega samostana, Dnevi narodnih noš v Kamniku in tradicionalni sir trnič. Poleg tega so udeleženke razpravljale o nerešenih vprašanjih glede vidnosti in prepoznavnosti teh izdelkov, njihovega vključevanja v širšo turistično ponudbo ter o trenutni trženjski zrelosti lokalnih produktov.
V drugem delu delavnice so udeleženke oblikovale zaključke Poročila o valorizaciji kulturne dediščine II ter identificirale vrzeli in dobre prakse na različnih področjih. Razprava je potekala na več nivojih:
– Vključevanje rokodelstva v lokalne turistične strategije: rokodelski izdelki in kulturna dediščina, kot sta zeliščarstvo in trnič, imajo potencial, da postanejo integralni del turistične ponudbe, vendar jih je treba še bolj aktivno vključevati v lokalne strategije.
– Pristop lokalnih oblasti k turizmu, osnovanem na kulturni dediščini: Udeleženke so izpostavile pomen tesnejšega sodelovanja med lokalnimi oblastmi in turističnim sektorjem, z namenom krepitve prepoznavnosti dediščine in njenih rokodelskih produktov.
– Vključevanje skupnosti v turistične dejavnosti, povezane z obrtjo: Pomembno je vključiti širšo lokalno skupnost v razvoj turizma, ki temelji na kulturni dediščini, s posebnim poudarkom na sodelovanju obrtnikov in ponudnikov zeliščarskih izdelkov.
– Lokalno upravljanje turizma: Udeleženke so prepoznale potrebo po izboljšanju upravljanja lokalnega turizma, ki bi bolj spodbujal rokodelske dejavnosti in tradicijo ter te vsebine približal obiskovalcem.
– Izobraževalno ozadje delavcev v turizmu: Udeleženke so spregovorile tudi o potrebi po dodatnem izobraževanju turističnih delavcev o kulturni dediščini in njenem pomenu za lokalno skupnost.
– Vključenost v mednarodne mreže: Razprava je izpostavila pomen večje povezanosti z mednarodnimi mrežami in organizacijami, kar bi lahko omogočilo izmenjavo dobrih praks in krepitev trženja lokalnih produktov na globalni ravni.
Delavnica je predstavljala pomemben korak pri nadaljnjem razvoju in izboljšanju trženja rokodelskih izdelkov in produktov kulturne dediščine v Kamniku. Končni cilj je, da ti izdelki ne le ohranijo svojo kulturno vrednost, temveč postanejo pomemben del lokalne in turistične ponudbe, ki bo privabila obiskovalce iz širše regije in tujine. Udeleženke so se strinjale, da je treba še naprej graditi na prepoznanih dobrih praksah in hkrati odpraviti ugotovljene pomanjkljivosti, da bi ti lokalni izdelki lahko resnično zasijali.
Projekt COMMHERITOUR (DRP0200409) sofinancirata Evropska Unija / ERDF iz programa Danube Region in Občina Kamnik.