POMLAJENI SADOVNJAK V SAMOSTANU MEKINJE JE GOSTIL DVE DELAVNICI

POMLAJENI SADOVNJAK V SAMOSTANU MEKINJE JE GOSTIL DVE DELAVNICI

V samostanu Mekinje se kljub težkim časom, ki kulturnemu snovanju zaradi omejitev niso naklonjeni, vseeno veliko dogaja. Čas, ko je zbiranje ljudi močno omejeno, letni čas pa idealen, smo namenili negi, pomladitvi in ureditvi samostanskega sadovnjaka. Tako si obetamo ponovno odlično letino različnega sadja, s katero smo naše goste navduševali že lani.

V sodelovanju s Sadjarsko-vrtnarskim društvom Tunjice, katerega gonilna sila je predsednik Valentin Zabavnik, smo že v lanskem letu sadovnjak obogatili s 16 sadikami trte, na pragu letošnje pomladi pa posadili še belo murvo, breskev, marelico nešpljo in češnjo. V jesenskem času nameravamo dodati še nekaj dreves hrušk in jablan ter kostanj. Sadni vrt, v katerem prevladujejo sadna drevesa starih sort, tako sledi zasaditvi, kakršna je bila tudi na vrtu mekinjskih klaris.

 

V mesecu marcu smo ob upoštevanju vseh ukrepov za zajezitev širjenja okužb pripravili kar dve delavnici, s katerima smo želeli vzpodbuditi zavedanje o pomenu skrbi za sadno drevje. Na prvi je Oskar Žnidar zbranim predstavil umetnost izdelovanja cepičev. Veščina, ki so je nekdaj poučevali v šoli in so jo obvladali že otroci, danes počasi tone v pozabo, zato zanimanje za ponovno učenje izdelave lastnih cepičev ni presenetljivo. Na delavnici je omejeno število slušateljev spoznalo, kdaj je pravi čas za odrez cepičev, kako jih pravilno pripravimo, spoznali so različne načine cepljenja ter srkali vrsto drugih pomembnih informacij, potrebnih za uspešno cepljenje.

Že tradicionalno je v mesecu marcu potekala tudi delavnica pravilnega obrezovanja sadnega drevja, ki jo je vodil dr. Jan Bizjak. Valentin Zabavnik je ob tem povedal: »Prikaz obrezovanja je bil verjetno eden redkih v Sloveniji, če ne edini. Nekaj je bilo najavljenih in nato odpovedanih, zato ni čudno, da so bili med prijavljenimi tudi iz Ljubljane in okoliških krajev. Očitno se zavest o teh opravilih v sadovnjakih oziroma hišnih vrtovih zelo krepi, kar je bilo razvidno iz navdušenja na sami delavnici. Tokratna je dala večji poudarek pogostim napakam pri obrezovanju sadja. Ura je prehitro minila, tako, da skoraj ni bilo časa za vprašanja. Tudi dr. Jan Bizjak, ki je prikaz vodil je bil žalosten ker je moral skupino po 1uri razpustiti, je pa obljubil, da bo naslednje leto, če bodo razmere normalne vse skupaj nadgradil s prikazom raznih video projekcij na to temo«.

Na obeh delavnicah je bilo tudi izpostavljeno, da pri negi in pomlajevanju starega sadovnjaka sledimo sodobnim ekološkim težnjam po ohranjanju okolja: samostansko sadno drevje nikoli ni spoznalo pesticidov, zaradi česar je še bolj zdravo, z izogibanjem pesticidom pa zagotavljamo tudi kvalitetno pašo za čebele, katerim namenjamo posebno skrb tudi z košnjo trave pred samostanom, ki jo pokosimo le enkrat. Skrb za ohranjanje biotske raznovrstnosti se kaže tudi v številnih pticah, ki gnezdijo v samostanskem sadovnjaku.

Z dotičnimi uporabnimi delavnicami za lokalno prebivalstvo, tako nadaljujemo projekt Revitalizacija samostana Mekinje kot orodje za oživitev opuščenega objekta kulturne dediščine in krepitev zmogljivosti prebivalcev urbanih območij – kratko Preobrazba, ki je bil potrjen na prvem javnem pozivu Lokalne akcijske skupine Srce Slovenije za sklad ESRR v letu 2018.  Naložbo sta sofinancirali Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. S projektom je bil del samostana obnovljen in  je resnično zaživel, prebivalci Kamnika in širše okolice pa ga vedno bolj prepoznavajo kot enega od pomembnih javnih zavodov z lastnim zanimivim programom.

  



X